Kislost tal je eden izmed faktorjev, ki omejujejo doseganje visokih pridelkov pri večini poljščin in vrtnin. Največkrat se s težavami zaradi kislih tal srečujemo pri pridelavi ječmena, oljnih buč, oljne ogrščice, lucerne, pšenice, pri vrtninah pa predvsem pri plodovkah in kapusnicah.
Do kislih tal prihaja zaradi tvorbe humusa in zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili. Na kislih tleh rastline slabo rastejo, dostikrat pa pride tudi do propada posevkov. Večina poljščin, ki jih danes gojimo potrebujejo nevtralna ali rahlo kisla tla, to je pH med 6 in 7, saj pri takšnih tleh rastline najbolje izkoriščajo dana hranila.
Za nevtralna tla se smatra pH med 6,8 in 7,2. Optimalna vrednost pH tal je različna glede na različne tipe tal. Za lažja peščena tla je optimalen pH od 5,5 do 6. Za peščeno-ilovnata tla je optimalen pH 6,5. Za težja glinasta in ilovnata tla pa je optimalen pH 7.
Apnjenje izvajamo na osnovi izmerjene pH vrednosti tal, pH vrednost tal se naj meri vsake 3 do 5 let.
Raziskave kažejo, da je dostopnost hranil rastlinam zelo odvisna od pH tal. Tako pri pH 4,5 rastline izkoristijo samo 30% dušika, 23% fosforja in samo 33% kalija. Pri nevtralnem pH-ju je dostopnost hranil iz mineralnih in organskih gnojil skoraj 100%.
Po uporabi apnenih gnojil v kislih tleh se poveča tudi dostopnost mikroelementov, prav tako pa se poveča tudi sproščanje dušika z organske snovi.
Apno ima zelo veliko vlogo tudi pri tvorbi strukturnih delcev v tleh. Če je v tleh zadostna količina kalcija so tla grudičasta, kar vpliva na boljšo zračnost tal, takšna tla pa so sposobna zadrževati vlago dalj časa. Največji enkratni odmerki so odvisni od gnojila in tal, ki jih apnjimo. Na lahkih tleh naj bodo odmerki manjši, na težjih pa veliko večji.
V Sloveniji kmetje največ uporabljajo mlete apnence, ki niso tako agresivni na organizme v tleh. Z apnenci lahko apnjimo kadarkoli, pred posevki, na posevke ali v času, ko rastline ne rastejo, po spravilu pridelkov. Z apnom pa apnjenje priporočamo samo v času mirovanja rastlin. Prve rezultate apnjenja z apnenci vidimo čez kako leto po uporabi apnenega gnojila, ko se le to pomeša po celi orni površini, medtem, ko se rezultati z apnjenjem z apnom vidijo že v zelo kratkem času.
